Bila sem proti koncu osnovne šole, ko me je mama prvič odpeljala k ortodontu. Ugotovil je, da bi nujno potrebovala zobni aparat. Namestil mi ga je, toda jaz nisem zdržala, preveč me je motil ta tujek v ustih in tudi bolečina je bila prehuda. Po samo dveh dneh sem se vrnila in ga prosila naj mi ga odstrani. Prepričeval me je, da mi bo žal, vendar brez uspeha.
Sedaj sem v tridesetih, še vedno samska, delam v pisarni lokalnega podjetja. Res mi je žal. Kadarkoli sem v družbi, mi je vedno nerodno zaradi mojih krivih zob, zato sem se počasi začela izogibati druženju. Mama je zaskrbljena zaradi mene, vedno mi pravi, da sem čudovita oseba, vendar je moja samopodoba ranjena.
Prejšnji ponedeljek ko sem prišla v službo, me je sodelavka, ki ve za moje težave, pričakala s skrivnostnim nasmehom. Vprašala me je, če vem kaj je to Invisalign, vendar sem prvič slišala to besedo. Rekla mi je, da bi bil Invisalign lahko rešitev mojih težav. Še vedno nisem vedela o čem govori.
Nato mi je povedala, da je bila za vikend pri njej na obisku sestrična, ki nosi Invisalign in da je to nevidni zobni aparat. Da je narejen iz prozorne plastike, in nežno objame zobe, brez neprijetnega občutka in brez bolečin. Da pa vseeno v določenem času naredi čudeže in poravna zobe. Slišati je bilo zanimivo in zelo obetavno. Nato sem izrazila še eno skrb, ki sem jo imela glede tega aparata. Glede na vse kar sem do sedaj slišala, se mi je zdelo, da Invisalign ni ravno poceni. Povedala mi je, da se je pozanimala tudi o ceni, da ji je sestrična rekla, da je res malo dražji, vendar ga nudijo na toliko obrokov, da je na koncu zelo dostopna zadeva.
Ker mi je prinesla tudi telefonsko številko ortodonta, sem se kar takoj naročila na pregled. Sedaj komaj čakam, da bo Invisalign rešil moj nasmeh in dvignil mojo samopodobo.